Za enega otroka več

Ustanova Anin sklad

Moč verovanja

V dneh, neposredno po osrednjem letnem srečanju družin Aninega sklada v Dolenjskih Toplicah, 18. julija letos, sem premišljevala, ali družinam izpolnimo pričakovanja, ali je to ena od oblik, s katero lahko za kakšno uro v letnih počitnicah izboljšamo kvaliteto življenja v teh družinah? In nehote se mi je odprlo nešteto vprašanj:

• Kako naše družine premagujejo vsakodnevne težave, kako jih sprejemajo, kako se z njimi soočajo? Najbrž nobena od njih, ki se je srečanja udeležila ni brez težav.
• Kje črpajo moč za zakonsko sožitje? Za sožitje si je vendar treba prizadevati.
• Je to odvisno od tega, da imaš dobrega partnerja, ali da si tudi sam pravi partner? Partnerski odnos zahteva zrelost!
• So bili res z vsem zadovoljni? Nobena od družin, vsaj jaz nimam vedenja o tem, se ni nad ničemer pritoževala.
• Mar ti otroci nimajo želja po sladoledu, boljši pijači, dodatnih slaščicah? Nobena od družin ni prišla s »polno vrečo denarja«, da bi otrokom dokupila to, kar jim mi nismo nudili.
• In tako naprej....

Lahko bi še naštevala, pa je že to za naš razmislek o modrosti in moči vzgoje, o pripravljenosti, odprtosti in solidarnosti drug do in za drugega, čisto dovolj!

Mislim, da sem na vse dobila odgovor. Ko sem opazovala, se pogovarjala in strmela, bi upala reči: to ni samo ljubezen do družine in otrok, to ni samo vedenje, da si na pravi poti, ker izpolnjuješ svoje poslanstvo, to ni samo dobro počutje v družini, ker se radi imamo, kjer poznamo drug drugega, kjer smo drug drugemu v oporo, to ni samo ljubezen do domovine, itd. To je preprosto več!

To je moč verovanja. Da verovanja! Verovanja v Njega, ki daje moč, v Njega, ki daje rast, v Njega, ki pošilja sv. Duha, v Njega, ki nas oblikuje, povezuje, združuje, neskončno ljubi in za vsakega od nas pripravlja svoj prostor.

V vsakdanjem življenju in pogovorih pogosto slišimo in govorimo o moči pozitivnega mišljenja, ki ima svoje dobre strani. Ima pa seveda svoje omejitve. Pozitiven odnos do vsega je pogosto vpliven dejavnik na naše življenje. Ljudje, ki vsak nov dan začnejo z optimizmom, so na splošno uspešnejši in se bolj učinkovito soočajo z zaprekami kot pa tisti, ki so nagnjeni k pesimizmu. Celo v sv. pismu je zapisano: »kakor razmišlja v svojem srcu, takšen je« (Pregovori 23,7).

Ko se zazrem v množico družin, mam in očetov, ki držijo otročičke za roke, jih nosijo na ramenih in za vratom, za njimi korakajo malo starejši in še za njimi še starejši, ko se ozirajo za njimi, kako brezskrbno skačejo, se veselijo in igrajo lahko z gotovostjo rečem: • To je vera v moč Boga, ki presega našo lastno moč. In ti starši si ne rečejo, »to je pretežko zame«, kajti oni vedo da »vse zmorejo v Njem, ki jim daje moč«; • To je vera v zanesljiv Božji odziv. Kajti ti starši vedo, da je Bog obljubil: »če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi«; • To je vera v Božjo prisotnost, brezpogojno ljubezen in sprejetost. In ti starši se zavedajo: če je Bog za nas, kdo je potem zoper nas?

Dragi starši, drage družine, tisti, ki ste vključeni v Anin sklad in tisti ki niste, vsem vam rečem HVALA, ker ste to, kar ste: mama, oče, žena, mož, hči in sin, brat in sestra. Družina ste in to je naše največje bogastvo.

Marija Šterbenc

Arhiv komentarjev